Mogoče se bom motila in bom živela v žalosti in jezi.
Mogoče bom po dneve jokala.
Mogoče bom poskušala naredit nekaj kar ni prav.
Mogoče bom trpela kot še nikoli.
Mogoče te ne bom pozabla nikoli.
Mogoče bom brala najine pogovore po msnju in vem da mi bodo tekle solze po licih.
Mogoče bom v šoli šla mimo tebe in se ti bo zdelo kot da me ne briga.
Mogoče ne boš videl kako zelo pogrešam tvoj objem in kako zelo bi te rada poljubila.
Mogoče ne boš videl kako zelo v resnici jokam znotraj.
Mogoče se boš končno zaljubil.
In četudi jo boš ljubil.
In četudi bo ona ljubila tebe te ona ne bo mogla nikoli ljubit kakor sem te in te še
vedno ljubim jaz.
Ne bo opazila tistih malih stvari, zaradi katerih si toliko poseben.
Zaradi katerih si samo moj.
Ne bo opazila kako rad skrivaš brazgotinico na obrazu.
ne bo opazila da četudi se trudiš da je ne gledaš te
pogled kar privleče k njej.
Ne bo opazila kako tvoj desni kotiček ustnic trza ko te je strah in sram.
Ne bo opazila da včasih se delaš neumnega le zato da jo spraviš v smeh.
Ne bo opazila kako zavijaš z očmi ko te kaj dolgočasi.
Ne bo opazila kako si grizeš nohte na rokah in potem se zlažeš da nisi.
Ne bo opazila da ko jo poljubiš ne zapreš vedno oči.

In sedaj pomislim na najin prvi poljub.
Na najin prvi objem.
Spomnem se vseh lepih trenutkov preživetih s teboj.
Zame boš vedno ti edini do katerega sem čutila nekaj
do zdaj največ v mojem življenju.