Prijateljstva nisva začeli nič kaj obetavno. Med nama je bilo veliko grdih besed in to samo zaradi naše med razredne vojne in takrat podivjanih hormonov za brezvezne stvari, ki se jim danes lahko samo smejimo. Druženje in pogovarjanje med odmori v devetem razredu je bilo vsakdanje in tudi vse stvari iz preteklosti so se pozabile. Velikokrat se spominjam nazaj in vedno mi je žal da sem kadarkoli rekla kaj grdega o tebi. Ker se časa ne da zavrteti nazaj, upam da je to vse res pozabljeno =).
Stvari s se spremenile in vsi smo odšli v drugo šolo. Ti si
na gimnaziji jst v ekonomski. Obe šole so v Brežicah tako da te vseeno vidim na avtobusu. Nevem zakaj, ampak tist čas ko te vidim se mi zdi premalo in ubistvu sploh ne morem začet neke teme ker se mi zdi da bi se lah pogovarjali v nedogled. Vem da nisi ista kot ostali. Vem da ti stvari lahko zaupam. In vem da me ne boš izkoriščala samo takrat ko me boš potrebovala. Ko sem slabe volje si edina ki mi vedno napiše kak vzpodbuden sms ali pa samo klikneš na msn-ju pa napišeš: rada te mam. To mi u tistem času pomeni več, kot pa da bi mela vse stvari na svetu. Če vidiš da nisem vredu se nikoli ne umakneš, ampak mi vedno poskušaš pomagat. Nikoli ne pozabiš na mene in vedno me vprašaš če bi kam šla. Nikoli ne utr
ujaš s slabo voljo in vedno si pozitivna.
Sej ne govorim da si mi zdej B pa 79309 F-jev zraven =D..ampak enostavno se včasih zamislim ker tisti ki jih mam za resnične prijatelje prevečkrat pozabjo na mene =/.
In pol ne vidim smisla zakaj bi se probala trudit pa bit z njimi prijazna..
Radatemam!
